Pred kratkim sem naletela na zanimiv članek, ki se navezuje na tematiko v prejšnji številki. Z vami bi rada podelila nekaj dejstev in rezultatov raziskav, ki povedo veliko o upravljanju s stresom v povezavi s produktivnostjo in ovržejo mit ”Več kot delamo, več naredimo”. Avtorica našteva 7 stvari, ki jih morate opustiti, da bi bili bolj produktivni. Poglobili se bomo v prvo in najpomembnejše pravilo.
Ključ do uspeha ni trdo delo ampak pametno delo.
Med zaposlenostjo in produktivnostjo je velika razlika. Vsako delo ni hkrati tudi učinkovito delo. Produktivnost se ne nanaša toliko na upravljanje s časom kot na upravljanje z vašo energijo. Moramo se naučiti, kako uporabiti najmanjšo količino energije, da bi dobili največ koristi. Srečna sem za delo v novem podjetju, saj me vsi neprestano izzivajo in mi pomagajo oblikovati prioritete tako, da bi postala še bolj učinkovita. Svoj delovni teden sem se naučila skrajšati z 80 na 40 ur, in pri tem opraviti veliko več dela. Z drugimi besedami: ”Manj je več.”
Tu je 7 stvari, ki sem jih opustila, da sem postala bolj produktivna:
1. Prenehajte z nadurami
Ste se kdaj spraševali, od kod izhaja 40-urni delovni teden? Leta 1926 je Henry Ford, ameriški industrialec in ustanovitelj podjetja Ford Motor Company, izvajal poskuse z zanimivimi rezultati. Ko zmanjšate vaše dnevne ure dela z 10 na 8 in skrajšate delovni teden s 6 na 5 dni, se vaša produktivnost zveča.
Več kot delate, manj učinkoviti boste postali, tako kratkoročno kot tudi dolgoročno.
Poročilo, izdano s strani The Business Roundtable, z naslovom Scheduled Overtime Effect on Construction Projects iz leta 1980 navaja: ”Če delo več kot 60 ur na teden traja več kot 2 meseca, bo kumulativen učinek znižal produktivnost v tolikšni meri, da bo povzročil zamudo pri roku izvedbe onkraj tiste z enako velikim timom pri 40 urnem delovnem tednu.”
Vir: Calculating Loss of Productivity Due to Overtime Using Published Charts — Fact or Fiction
V članku za AlterNet urednica Sara Robinson navaja raziskavo, s katero je ameriška vojska razkrila, da zmanjšanje spanja za eno uro na noč v enem tednu zmanjša naše kognitivne (umske) sposobnosti ravno toliko kot 0,10 alkohola v krvi.
Vožnja na delovno mesto v vinjenem stanju vas bo mogoče stala vaše službe, po drugi strani pa je povsem sprejemljivo, da delate celo noč.
Ne glede na to, kako dobro ste prebrodili dan po zadnji neprespani noči, je malo verjetno, da ste se počutili posebej optimistično in veselo. Vaš bolj negativen pogled na življenje kot po navadi je posledica slabšega počutja, ki izvira iz preutrujenosti. Bolj pomembno kot samo razpoloženje je vaša miselnost, ki jo spremlja zmanjšana pripravljenost za proaktivno razmišljanje in delovanje, slabša kontrola impulzov ter negativen vpliv na samopodobo, empatijo in splošno uporabo čustvene inteligence.
Vir: The Secret World of Sleep: The Surprising Science of the Mind at Rest
2. Ne recite “da” prepogosto.
3. Prenehajte delati vse sami. Pustite, da vam drugi pomagajo.
4. Prenehajte biti perfekcionist.
5. Prenehajte s ponavljajočimi nalogami. Začnite jih avtomatizirati.
6. Prenehajte ugibati. Podprite svoje odločitve s podatki.
7. Recite stop delu. Poiščite čas zase.
O točkah 2-7 si lahko več preberete v izvornem članku 7 things you need to stop doing to be more productive, backed by science.
“Zdrav duh v zdravem telesu” se prične s steklenico, ki drži vsebino. Torej spite dovolj, jejte čim bolj zdravo in poskusite najti čas za gibanje in počitek, ki nas regenerirata in razbremenita stresa. Tudi vi imate omejeno količino energije. Pametno jo razporedite!
Članek je bil objavljen v spletni reviji: Zdravo.si.
Povezane storitve: Svetovanje za obvladovanje stresa.