Nove raziskave kažejo, da ima lahko tudi hud stres določene koristi
Delni prevod članka – www.economist.com
American Psychological Association ( APA ) kot najpogostejše vzroke stresa v Ameriki navaja sprožilce povezane z denarjem, delom in družino. Ženske poročajo o večji obremenjenosti kot moški. Prav tako obstaja 2x večja verjetnost, da bodo diagnosticirane z anksiozno motnjo. Študije na podganah kažejo, da pri tem lahko igrajo določeno vlogo tudi spolni hormoni, kot sta estrogen in progesteron, prav tako pa tudi dvojno breme družine in dela. Polega tega je veliko bolj verjetno, da bodo moški svoj stres prikrivali. O višji ravni stresa poročajo tudi Afroameričani in Latinoameričani, prav tako pa tudi revnejši del populacije ter osebe z otroki. Leta 2015 je polovica ameriških študentov doživljala stres večinoma časa.
Nedavna študija Brucea McEwena, nevroznanstvenika na Rockefeller University je pokazala, da je samo tri tedne trajajoča izpostavljenost stresu pri podganah povzročila spremembe možganske strukture. Vrsta neprijetnih nalog je vplivala na zmanjšanje dendritov v amigdali, delu možgan, ki nadzoruje čustvene odzive ter vpliva na odločanje in pomnjenje. Tovrstne spremembe pri ljudeh so reverzibilne, vendar kljub temu povečajo tveganje za anksiozne motnje in depresijo.
******
Nove teorije ter rezultati novih raziskav pred vrata starih študij postavljajo izziv. Nekateri znanstveniki trdijo, da nista pomembna samo tip in raven stresa, ampak tudi to, kako o stresu razmišljamo. Enak stresor, dojet na različne načine, lahko sproži različne fizične odzive in posledice vezane na uspešnost spoprijemanja s stresnimi situacijami ter zdravje.
Če upoštevamo dejstvo, da je stres lahko tudi koristen, nam to lahko pomaga na dva načina. Ljudje, ki imajo bolj pozitiven pogled na stres, se bodo bolj verjetno obnašali na konstruktiven način. Študija Stanfordske univerze (Mind and Body laboratorij) je med drugim pokazala, da so študenti, ki so verjeli, da stres lahko izboljša njihov nastop, po neprijetnem javnem nastopu večkrat zaprosili za podrobnejše povratne informacije. Ko nekdo vidi stresor kot izziv in ne kot grožnjo, je pri njemu zaznati manj negativnih fizičnih posledic ter aktivacijo fizioloških odzivov, ki izboljšajo razmišljanje.
Ko ljudje zaznavajo nekaj kot izziv in ne grožnjo, to še vedno povzroči hitrejše bitje srca in zvišanje adrenalina, vendar od tem možgani postanejo bolj ostri, telo pa sprosti drugačno mešanico stresnih hormonov, ki pomaga pri okrevanju in učenju.
Ga. Crum meni, da stališča in prepričanja oblikujejo fizični odziv na stres. Leta 2013 je podvrgla študente lažnim razgovorom, pred katerimi so jim prikazani enega od dveh videov. Prvi se je osredotočal na to, da stres lahko izboljša učinkovitost in pomaga oblikovati družbene povezave, drugi pa je poudaril njegove negativne vidike. V intervjujih, so bili udeleženci izpostavljeni ostri kritiki. Študija je ugotovila, da se je pri posameznikih, ki so pred razgovorom gledali optimistični video, sprostilo več hormona DHEA, ki je povezan z rastjo možgan.
V predhodni študiji sta ga. Crum in Shawn Ahor, avtor knjige “The Happiness Advantage«, na vrhuncu finančne krize leta 2008, obiskala investicijsko banko UBS. Bankirje sta razdelila na tri skupine. Prvi so si ogledali video, ki okrepi pojem stresa kot nečesa toksičnega, drugi so gledali film, ki poudariti, da stres lahko poveča produktivnosti, tretji pa niso gledal nobenega posnetka. Teden dni kasneje je druga skupina poročala o večji osredotočenosti, angažiranost ter manj zdravstvenih težavah kot prej; drugi dve skupini nista poročali o spremembah.
“Ko na spletu ”poguglate” stres, boste dobili slike ljudi z gorečo glavo, saj smo vsi že ponotranjili idejo negativnega vidika stresa” je dejal Ahor. On namesto tega primerja stres z odhodom v telovadnico. ”Močnejši boste postali le, če boste premikali meje tistega, kar je za vas enostavno, vendar morate ob tem svojemu telesu po naporni vadbi nuditi regeneracijo.” Analogija kaže, da lahko stres na delovnem mestu povečujejo učinkovitost, vendar mu mora slediti počitek, pa naj bo ta v obliki sprehoda sredi dneva, vikenda brez preverjanja elektronske pošte ali daljših počitnic.
Takšno preokviranje lahko pomaga ljudem živeti bolj zdravo življenje. Ugotovili so, da so tisti ljudje, ki poročajo o visokem nivoju stresa ter ob tem verjamejo, da ta škoduje njihovem zdravju, izpostavljeni 43% večjemu tveganju za prezgodnjo smrt, kot tisti ki verjamejo, da stres nima bistvenih negativnih posledic za njihovo življenje.
Študija seveda kaže primerjalno in ne vzročne zveze. Glede na to, da živimo obkroženi z neizogibnimi stresnimi situacijami, je mogoče bolj koristno iskanje načinov kako le tega izkoristiti in ne pregnati. Vsekakor je pri tem pomembna dovoljšna mera počitka in odmika od njega.
Na www.economist.com si lahko preberete celoten članek Stress / What makes us stronger?